Ko sem izvedel, da moram opraviti kolonoskopija, sem najprej občutil nelagodje. O posegu sem že slišal od prijateljev in znancev. Nekateri so ga opisali kot povsem znosnega, drugi pa so poudarjali, da je priprava bolj neprijetna kot sam pregled. Kljub dvomom sem vedel, da je kolonoskopija najboljši način, da zdravnik odkrije, kaj se dogaja v črevesju, zato nisem želel odlašati.
Priprava se je začela dan prej, ko sem moral slediti posebni dieti in popiti odvajalno raztopino. Ta del je bil res naporen, saj je čiščenje črevesja intenzivno, vendar sem si ves čas ponavljal, da je to ključni del, da bo kolonoskopija uspešna. Samo čiščenje je sicer utrujajoče, a sem ga sprejel kot nujen korak.
Na dan pregleda sem prišel v ambulanto nekoliko nervozen. Medicinsko osebje je bilo prijazno in sproščeno, kar mi je zelo pomagalo. Pred posegom so mi razložili, kako bo potekalo, in me vprašali, ali želim blago pomirjevalo. Odločil sem se zanj, saj sem želel, da bo izkušnja čim manj stresna.
Sam postopek kolonoskopije ni bil tako grozen, kot sem pričakoval. Čutil sem nekaj nelagodja in napihnjenosti, a bolečine skoraj ni bilo. Najbolj dragoceno pa je bilo to, da je zdravnik lahko v živo pokazal, kaj vidi, in pojasnil, ali so prisotne kakšne spremembe. Ta neposredna razlaga mi je vlila veliko miru.
Ko je bilo vsega konec, sem imel občutek olajšanja. Res je, da se po kolonoskopiji nekaj časa počutiš napihnjenega, a to hitro mine. Najpomembneje je, da sem dobil jasne informacije o svojem zdravstvenem stanju in da sem vedel, kako naprej.
Danes bi brez oklevanja še enkrat pristal na kolonoskopijo, če bi bila potrebna. Čeprav se sliši zastrašujoče, gre za pregled, ki lahko reši življenje, saj pravočasno odkrije težave, ki bi sicer ostale skrite.
Kolonoskopija je zato zame postala izkušnja, ki jo povezujem predvsem z odgovornostjo do zdravja in občutkom varnosti ob jasnih rezultatih.…